Na robu aluvialnega vršaja Z od naselja Zgornji Log so bile odkrite antropogene aktivnosti, ki jih datiramo v čas od srednje bronaste (Bd B2/C) oz. od 16. do 14. st. pr. n. št. do začetka pozne bronaste dobe (Bd D) oz. 13. st. pr. n. št. Del vršaja, ki je bil očitno v tem času nekoliko dvignjen nad ostalo pokrajino, je bil izravnan, nanj pa je bila postavljena z lomljenimi prodniki tlakovana površina. Na izravnavi in v tlakovanju je bila najdena večja količina lončenine. V to tlakovanje je bilo vkopanih več jam za kole, ki jih pripisujemo lesenemu objektu.

V neposredni bližini sta bili najdeni še plitva jama, v kateri je bilo prav tako veliko lončenine, ter jama, v kateri je bil najden lonec. Morda gre za shrambeni jami. Poleg tega so južno od objekta ležale še štiri večje jame. Za tri je funkcija povsem neznana, v eni pa je bilo najdenih več keramičnih posod. Ta jama je bila v uporabi dlje časa, saj je bila večkrat zasuta in ponovno odkopana.

Glede na zelo majhen obseg raziskanega predela (215 m²), so izsledki raziskav dali razmeroma veliko podatkov. Odkrite ostaline potrjujejo obstoj naselbine na tem območju, ki bi lahko imela kontinuiteto vse do začetka pozne bronaste dobe. Z raziskavo smo zajeli le njej zahodni in južni rob, iz česar je moč sklepati, da je naselbina pravotno raztezala tudi proti severu in vzhodu.

Do sedaj znane naselbine v dolini reke Save so višinske utrjene postojanke – t.i. gradišča. Tokratne raziskave pa kažejo, da je bila za poselitev nedvomno zanimiva tudi plodna dolina. Tako že več kot stoletje poznana najdba bronastodobnega depoja v vasi Zgornji Log ni več povsem osamljen dokaz o poselitvina tem področju.