Zaradi priprave OPPN v Škofji Loki ter predvidenih posegov znotraj zavarovanega arheološkega območja Trnje pri Škofji Loki – Antično najdišče Puštal, so bila na območju izvedena arheološka izkopavanja.
Izsledki kažejo obstoj treh, najverjetneje lončarskih prazgodovinskih peči, postavljenih na rob pobočja.
Izsledki arheološke raziskave kažejo obstoj treh prazgodovinskih peči. Peči so bile postavljene na rob pobočja, ki sta ga tvorili geološka osnova in koluvialna plast. Za potrebe lažjega dostopanja in vzdrževanja, je bilo pobočje umetno preoblikovano. Na preoblikovanem delu smo zasledili močno poškodovane ostanke prežgane ilovice, med katerimi izstopajo ostanki kupolastih obokov, rešet, stebričkov in pogač ter številni odlomki lončenine. Najdbe potrjujejo lončarske aktivnosti. V ruševini so bili odkriti tudi večji prežgani lomljenci, ki morda predstavljajo ostanke prekatov oz. delov konstrukcije. V neposredni bližini peči odkriti kosi oglja in delno zogleneli večji kosi lesa pa morda nakazujejo ostanke podrte lesene konstrukcije.
Po opustitvi so peči postopoma prekrile zemljene koluvialne plasti, ki so polzele navzdol po pobočju in pri tem odnašale njihove dele. Zemljene plasti so se navzdol po pobočju postopoma debelile. Po sestavi so si bile med seboj precej podobne, ločljive predvsem na podlagi zrnatosti ter vsebnosti kamenja in arheoloških najdb. Poleg peči in koluvialnih plasti je bila v južnem delu izkopnega polja dokumentirana še novoveška njivska površina, katero sta prekrili najmlajši koluvialni plasti.
Vse koluvialne plasti so vsebovale dele peči, predvsem lep ter kose oglja, odlomke lončenine, svitke, bruse, odlomke žrmelj, vretence ipd.. Količina najdb je bila največja v najgloblje ležečih oz. najstarejših arheoloških plasteh. Poleg tega so imele najstarejše plasti izključno prazgodovinske najdbe, višje ležeče oz. mlajše plasti premešane prazgodovinske in novoveške najdbe, najvišje oz. najmlajše plasti pa so vsebovale zgolj novoveške najdbe. Novoveška njivska površina je vsebovala le drobce najdb, slednje verjetno kot posledico smetenja krajine.
