Pred predvideno izgradnjo kasete za odlaganje izkopanega materiala (ob poglabljanju ugreza Luke Koper) so bile na območju parc. št. 799/29, k.o. Ankaran izvedene predhodne arheološke raziskave v obliki izkopa 7 strojnih testnih jarkov.

Testni jarki so bili umešÄeni tako da bi dali čim bolj reprezentativne rezultate za celotno območje (Slika 1). Globina izkopov je večinoma segala do nivoja podtalnice (-1,2 do -1,5 m). Zaradi preverbe obstoja arheoloških ostalin, sta bila poglobljena testna jarka 1 in 7 (TJ 1 do globine -5,2 m, TJ 7 pa do -2,2 m).

Pod ornico se skoraj v vseh testnih jarkih pojavlja cca. 10 cm debelo glineno nasutje (SE 1104, 3011, 4001, 5001, 6001, 6003, 7001). Na nekaterih delih je vmes še poplavni sediment Rižane. V tem glinenem nasutju je ležalo več najdb, ki jih pripisujemo mlajšim zgodovinskim obdobjem (novi vek, moderni čas), pogoste pa so tudi morske školjke. Nastanek plasti velja pripisati urejanju poljedelskih površin. Pod tem nasutjem ležijo naplavine, ki jih pripisujemo Rižani. Ponekod se kot posledica plimnega vala (npr. SE 2007) pojavljajo tudi naplavljene morske školjke.

V testnih jarkih 1b, 3 smo locirali ostanke drenaže. V TJ 1b (1110) in 3 (SE 3015, 3004) je šlo za moderne/polmoderne strojne vkope s položeno cevjo in s pešÄenim zasutjem. Poleg tega smo v testnih jarkih opazili tudi več jarkov zapolnjenih z glinenimi sedimenti (SE 3013, 6009). Verjetno gre za stare drenažne kanale, saj so izkopani že iz ornice oz. glinenega nasutja pod njo.

Z arheološkim vrednotenjem smo preverili sedimente, ki so nastajali v mlajših časovnih obdobjih, zlasti v času po regulaciji Rižane in uporabi področja za poljedelstvo (t.j. po I. svetovni vojni).

Sedimentov oz. struktur, ki bi jih lahko z gotovostjo pripisali ostankom solin, nismo našli. V TJ 2 (SE 2005), 5, 6 (SE 6011) so bile sicer odkrite cca. 0,5 m široke linije iz plastnatih flišnih pešÄenjakovih plošÄ. Možno je, da gre za strukture, povezane s solinami. Lahko pa bi jih pripisali tudi delu starega drenažnega sistema. Da te strukture predstavljajo nekakšno mejo (bariera kopno-morje?) je opaziti tako v TJ 2 in 5 ter delno vTJ 6, kar je jasno vidno v različni sedimentaciji na obeh straneh strukture.

Stratigrafija tal se je na nivoju vzdolž strukture najbolj razlikovala v TJ 2: južno od nje (na Rižanski strani) je do strukture segala siva glinasta plast z morskimi moluski (SE 2007). Očitno je ta struktura funkcionirala tudi kot sedimentacijska bariera – severno od nje teh moluskov ni. Nasprotno pa je na severni strani odložena delno oksidirana glina s točkovno pigmentacijo kot posledica začetka formiranja Fe-hidroksidnih (limonitnih) gomoljev (SE 2006). Nastanek plasti z morskimi moluski povezujemo s plimskim tokom, ki je iz morske smeri po kanalu Rižane napredoval proti celini in prestopil njen obrežni nasip. Plimski tok je razen gline prenašal tudi lupine odmrlih morskih moluskov in jih odložil do - tedaj funkcionalne - kamnite strukture.

Razlika je v TJ 5 in 6 manj opazna. V TJ 5 se Z od plošÄ (SE 5010) začnejo pojavljati bolj temni glineni sedimenti. V TJ 6 (SE 6011) pa V od plošÄ teče jarek zapolnjen s temno sivim sedimentom (SE 6015), kar bi kazalo na ostanek starejšega drenažnega sistema.

Poleg tega je primerjava Franciscejskega katastra (Slika 3) pokazala, da TJ 7 leži na območju, kjer je bil speljal morski kanal na solinsko polje. To v stratigrafiji lahko prepoznamo v SE 7009 in polnilih jarka. Tako bi pešÄeno nasutje (SE 7005) lahko predstavljalo nekakšno bariero na robu kanala ali pa gre zgolj za sediment, ki je nastal, ko je voda presegla rob struge (poplavljanje).

Arheološko najbolj perspektiven se je zdel predel na južnem robu obravnavanega območja (TJ 1a in TJ 2). Na levem bregu Rižane je bila na tem mestu odkrita rimska vila, zato bi na tem delu pričakovali rimskodobno obalo. Vendar pa kljub preko 5 m globokemu izkopu (TJ 1a) nismo zasledili nič drugega kot poplavne sedimente Rižane. Na dnu sonde je bil odložen muljasto pešÄen sediment v menjavanju s tanjšimi plastmi (do največ 4 cm) listnega odpada – ta je skoraj izključno sestavljen iz dobro ohranjenih odpadlih listov listavcev. Debelina tega ritmita je približno 1,2 m. Vmesne muljasto pešÄene plasti so delno karbonatne. Nedvomno dokazujejo, da je vmesni listni odpad nanešen kot aluvialen sediment. Na žalost pa ne moremo natančneje določiti okolja sedimentacije: ali se je sediment odlagal na poplavni ravnici ali pa že na območju nekdanje delte Rižane, torej v brakičnem okolju. Odsotnost morskih moluskov bi lahko nakazovala na kontinentalno okolje poplavne ravnice.