Nastanek same Ponikve je nedoloÄljiv, poznavanje njenega razvoja zelo pomanjkljivo. Kot pravi Stopar, jo njeno ime umešÄa med prve s Slovenci naseljene kraje na slovenskem Štajerskem. Celo nemška oblika imena Ponigl je zgolj slab posnetek starega slovenskega imena. Tudi viri o nastanku in razvoju pražupnije na Ponikvi so skromni in slabo utemeljeni. Ponikva s cerkvijo sv. Martina namreÄ sodi med temeljne, v drugi polovici 10. in v 11. stoletju ustanovljene pražupnije oglejske cerkvene organizacije. Raziskave znotraj cerkve so pokazale zidove potencialno predromanske cerkve in danes zapeÄatene grobnice (slika 1). Izkopavanja drenaže ob cerkvi so razkrila domnevno romansko, gotsko in baroÄno fazo cerkvenih prezidav (slika 2). Današnja baroÄna cerkev sv. Martina je bila grajena med letom 1732 in 1758, ko sta bila dokonÄana zvonik in zunanjšÄina.
Ob cerkvi je bilo z 51-imi grobovi delno le dokumentirano, delno dokumentirano in izkopano veÄfazno skeletno grobišÄe. Jasno loÄljivi sta bili dve fazi grobišÄa, starejša in mlajša. Grobovi starejše faze so imeli dobro ohranjene lesene krste, pokojniki pa so bili pokopani brez pridatkov (slika 3). Grobovi mlajše faze krst veÄinoma niso imeli veÄ ohranjenih, o njihovem obstoju nam priÄajo zgolj železni žeblji. Za razliko od pokojnikov starejše faze, so bili pokojniki mlajše faze pokopani z razliÄnimi pridatki kot so rožni venci, svetinjice, križi, pasne spone, novci ipd. (slike 4 – 10). Zaradi odsotnosti Äasovno opredeljivih najdb starejše faze grobišÄa ni mogoÄe datirati. Mlajša faza grobišÄa je bila na podlagi pridatkov umešÄena v 18. stoletje.
Okoli cerkve je bil odkrit pokopališki zid, utrjen s protiturškim obzidjem in stolpi. Glede na zgodovinske podatke je do utrditve prišlo po prvem pustošenju Turkov leta 1473 in pred vizitacijskim potovanjem Pavla Santonina v letih 1485 – 1487. Arheološko so bili raziskani trije stolpi, JZ polkrožni stolp s stranskim in glavnim vhodom ter odvodnim kanalom (slika 11, 12), SZ pravokotni stolp z utrjenim glinenim pragom (slika 13) ter SV polkrožni stolp s strelno lino, ki je bil v 18. stoletju preurejen v kostnico (slika 14 – 16). ÄŒetrti, JV stolp se je nahajal izven obmoÄja raziskav, najverjetneje pod današnjim župnišÄem. Kasneje v novoveškem Äasu je bil vzhodni del obzidja razširjen z dodatnim lokom (slika 17, 18). Gradnja razširitvenega loka tik ob zunanjem robu strelne line SV stolpa je lino razvrednotila, kar priÄa o razširitvi v Äasu po izgubi obrambne funkcije stolpa.
Z veliko volje, truda in železno roko ZVKD (OE Celje) je bila bogata dedišÄina s predstavitvijo obzidja delno vkljuÄena v novo ureditev vaškega jedra. Z vkljuÄevanjem dedišÄine v okolje je bil storjen pomemben, a šele prvi korak k vse preveÄkrat spregledanemu omogoÄanju dostopa javnosti do njej lastne dedišÄine in informacij o njej. Tako dobro ohranjena in izpovedna kot je dedišÄina Slomškove Ponikve lahko preko nadaljnjih raziskav in razvoja predstavitev moÄno pripomore k razvijanju zavesti in spoštovanja vrednot dedišÄine, k vkljuÄevanju dedišÄine v vzgojo in izobraževanje ter k vzpodbujanju javne koristi dedišÄine.
