Najdišče Tribuna leži pred vhodom v predor pod Grajskim gričem. Na površini 4000 m2, kjer so nekdaj stale Batjelove delavnice, do pred kratkim pa manjša obrtna soseska in Valdorfski vrtec, se je Kraški zidar d.d. namenil zgraditi novo stanovanjsko sosesko. Skladno s planskimi dokumenti varovanja območja je bil dolžan pred gradnjo zagotoviti zavarovalna arheološka izkopavanja.

 

Nova odkritja predstavljajo pomemben mejnik v odstiranju najstarejše zgodovine Ljubljane. Ohranjenost in izpovednost najdišča presegata najbolj optimistična pričakovanja tako stroke, kot investitorja.

Najstarejši dokazi o prisotnosti človeka na lokaciji segajo v času pozne bronaste dobe (10. st. pr. n. št.), ko je ob vznožju Grajskega griča zrasla protourbana naselbina. Glavni karakter naselbini dajejo s prodniki tlakovane ulice. Nizale so se v pravilnem rastru, ki je sledil naravni oblikovanosti terena. Ob ulicah so se druga ob drugi v vrstah stale lesene stavbe z enim ali več prostori. Temelji teh objektov so bili pogosto kamniti (suhi zid). Tla znotraj objekta so bila bodisi iz zbite ilovice ali pa iz zdrobljenih peščenjakov. V notranjosti stavb so bila preprosta ognjišča, s katerimi so ogrevali prostore ter na njih kuhali hrano. V bližini ognjišč so se ohranile tudi številne posode (lonci, sklede, latvice, svitki in pekve) v katerih so pripravljali hrano. V tla stavb so pogosto vkopali večje keramične posode, v katerih so shranjevali živila, ki so se zaradi stalne temperature zemlje obdržala dlje časa. Naselje je neprekinjeno delovalo skozi celo starejšo železno dobo (do 5. st. pr.n.št.). Stavbe so bile večkrat obnovljene in prezidane, pri čemer se zasnova naselja ni bistveno spreminjala.

Po krajši opustitvi je bil prostor ponovno poseljen v 3. st. pr. n. št.. V tem času je področje pomembno zaznamoval potok, ki je tekel iz Grajskega griča. Zahodna brežina struge potoka je bila utrjena s suhozidno škarpo. V sami strugi pa je bil odkrit lesen preplet, s katerim so najverjetneje skušali regulirati pretok vode. Vzhodno od potoka je potekala s prodniki tlakovana cesta. Zahodno od potoka pa je ležal naselbinski del s podobno ureditvijo kot že v pozni bronasti dobi. Ob ulicah so se nizale stavbe, zgrajene na enak način kot že prej (lesene s kamnitimi temelji). Proti jugu so se ulice združile v večje prodnato tlakovanje, na katerem so se ohranili sledovi kolesnic vozov. Na območju tlakovanja so bile odkrite tudi večje jame, v katerih so se ohranile lesene konstrukcije. Nekatere so služile kot vodna zajetja ali zbiralniki. Tekom delovanja naselja je stavbe vsaj enkrat zajel požar, ki pa ni pomenil konca naselja. Stavbe so bile ponovno pozidane tovrstna oblika naselje pa je bila v uporabi vse do 1. st. pr. n. št..

V 1. st. pr. n. št. je bil na območju Tribune postavljen Rimski vojaški tabor. Na območju struge potoka so izkopali dva vzporedna obrambna jarka. Zahodno od jarkov je bil postavljeno obzidje tabora, ki se je raztezal proti zahodu. Zunanja fronta obzidja je bila obložena s suhim zidom, notranjost pa izdelana v kasetni gradnji s kombinirano uporabo lesa, kamenja in zemlje iz jarkov. Za zidom je bil nasut zemljen material, ki je obzidje podpiral.

V notranjosti tabora je bilo ugotovljenih le nekaj slabo ohranjenih ostankov tlakov in kurišč. Vojaki so v tem času prebivali v šotorih. Od njih so se ohranili le leseni klini in vkopani drenažni jarki. Poleg tega je bilo najdenih tudi več ostankov orodij: sekire, lopate, dleta…

V prvem desetletju 1. st. n. št. so Rimljani na levem bregu Ljubljanice začeli graditi mesto – kolonija Emona. Na območju Tribune je še vedno stal vojaški tabor, ki pa se je razširil proti vzhodu. Obzidje starega tabora so zravnali z zemljo in zasuli jarke. Večji del območja so pozidali z lesenimi barakami, katerih tlake so utrdili z drobnim prodnatim peskom ali peščenjakovimi lomljenci. V notranjosti so bila ognjišča, najdenih pa je tudi nekaj krušnih peči in žrmelj za mletje žita. Poleg tega so bili v barakah najdeni številni drobni predmeti, kot so: posamezni kosi orožja, vojaške opreme in deli noše. Ohranil se je tudi medicinski pribor, žličke, lopatke in predvsem skalpeli, s katerimi so zdravniki oskrbovali ranjene ali poškodovane paciente. Najden je bil tudi drobni inventar kot so ogledala, britve, strgala in pincete za osebno higieno. V barakah so bili odkrite tudi igralne kocke in številni raznobarvni igralni žetoni iz stekla in kosti. Tabor je deloval le v začetku 1. st. n. št.. V kasnejših stoletjih ta prostor ni bil več naseljen. Še vedno pa je mimo vodila cesta Emona – Siscija (Sisak), ki je tekla čez severni rob najdišča (Sl.4).