Pred gradnjo treh novih cistern smo na pobočju Serminskega griča izvedli arheološke raziskave. Odkrito je bilo večperiodno arheološko najdišče. Najstarejše ostanke datiramo v čas bronaste in železne dobe. Večina najdb sodi v rimski čas. Na najdišču pa se je ohranilo tudi nekaj ostankov iz mlajših obdobij.

Prazgodovinski  ostanki na najdišču so redki. Gre večinoma za najdbe, ki so pripolzele (skupaj z zemljino) po pobočju navzdol. Tako predvidevamo, da je bil v bronasti in železni dobi poseljen vrh Sermina.

Glavnina najdb in ohranjenih struktur sodi v rimski čas, med 2. stol. pr.n.š. do začetka 5. stol. n.š.. S tokratnimi raziskavami nam je prvič uspelo raziskati rimskodobno podeželje. Predel se namreč nahaja tik nad rimsko vilo, ki je stala ob vznožju hriba, ob današnji Rižani (glej Sermin). Periferija vile je bila prepredena z več cestami. Ena je vodila od vile proti Bivju (glej Križišče). En odcep je vodil proti vrhu Sermina. Tretji odkriti krak ceste pa je tekel po terasi nad vilo proti JZ/obali. Ceste so bile večkrat tlakovane s peščenjakovimi lomljenci, večkrat nasipavane in popravljane. Ob prvi cesti je bil speljan tudi vodovod. Vzporedno s prvo cesto smo smo odkrili tudi ostanke rimskodobnega kmetovanja – vzporedne jarke. Najverjetneje gre za ostanek nekdanjega nasada trt. O prisotnosti grozdja na tem področju že v rimskem času priča tudi grozdna peška, ki je bila najdena v vodnjaku v Serminski vili.

V srednjem, zlasti pa novem veku je bilo področje uporabljano za kmetijske dejavnosti. Ohranile so se poljske meje, zamejene s kamnitimi trebeži in poljske poti. V modernem času je bilo območje v večjem obsegu terasirano, tako nastale njivske površine pa so bile v zadnjih nekaj letih opuščene.