Pred gradnjo treh novih cistern smo na pobočju Serminskega griča izvedli arheološke raziskave. Odkrito je bilo večperiodno arheološko najdišče. Najstarejše ostanke datiramo v čas bronaste in železne dobe. Večina najdb sodi v rimski čas. Na najdišču pa se je ohranilo tudi nekaj ostankov iz mlajših obdobij.

Prazgodovinski  ostanki na najdišču so redki. Gre večinoma za najdbe, ki so pripolzele (skupaj z zemljino) po pobočju navzdol. Tako predvidevamo, da je bil v bronasti in železni dobi poseljen vrh Sermina.

Glavnina najdb in ohranjenih struktur sodi v rimski čas, med 2. stol. pr.n.š. do začetka 5. stol. n.š.. S tokratnimi raziskavami nam je prvič uspelo raziskati rimskodobno podeželje. Predel se namreč nahaja tik nad rimsko vilo, ki je stala ob vznožju hriba, ob današnji Rižani (glej Sermin). Periferija vile je bila prepredena z več cestami. Ena je vodila od vile proti Bivju (glej Križišče). En odcep je vodil proti vrhu Sermina. Tretji odkriti krak ceste pa je tekel po terasi nad vilo proti JZ/obali. Ceste so bile večkrat tlakovane s peščenjakovimi lomljenci, večkrat nasipavane in popravljane. Ob prvi cesti je bil speljan tudi vodovod. Vzporedno s prvo cesto smo smo odkrili tudi ostanke rimskodobnega kmetovanja – vzporedne jarke. Najverjetneje gre za ostanek nekdanjega nasada trt. O prisotnosti grozdja na tem področju že v rimskem času priča tudi grozdna peška, ki je bila najdena v vodnjaku v Serminski vili.

V srednjem, zlasti pa novem veku je bilo področje uporabljano za kmetijske dejavnosti. Ohranile so se poljske meje, zamejene s kamnitimi trebeži in poljske poti. V modernem času je bilo območje v večjem obsegu terasirano, tako nastale njivske površine pa so bile v zadnjih nekaj letih opuščene.