ArheoloÅ¡ka dela, ki so eno leto spremljala tretjo etapo obnove Mariborske ceste v Celju, so pokazala pestro arheoloÅ¡ko podobo prostora med cerkvijo sv. Maksimiljana in KidriÄevo cesto. Izkopavanja so odkrila obsežen kompleks kvalitetne zgodnjerimske sakralne in profane arhitekture ter poznorimsko skeletno grobiÅ¡Äe. Iz veÄ razlogov se o opravljenih raziskavah lahko govori v prese?nikih in vrhuncu naÅ¡ega dosedanjega arheoloÅ¡kega dela.
Iz geomorfologije tal je razvidno, da sta Voglajna (z vzhoda) in eden od rokavov severnega toka Savinje (z zahoda in juga) oklepala pred poplavami varen hrbet na obmoÄju spodnjih Gaberij, v zahodnem delu Cinkarniške ulice. Izkopavanja so segla v zahodni rob hrbta, ki je bil sodeÄ po posamiÄnih najdbah na brežini poseljen že v 2. st. pr. n. š. Do kljuÄnih sprememb izrabe prostora je prišlo po prihodu Rimljanov v zadnjih desetletjih pr. n. š. V zaÄetni fazi urbanizacije, katere osnova je bila izgradnja komunikacij, so severni del naselbine s cesto povezali z naselbinskim jedrom ob kolenu južnega toka Savinje. Cesta je korito severnega toka Savinje prešila preko lesenega mostu, ob njej pa so se na obeh bregovih reke odvijale razliÄne dejavnosti, o katerih v najstarejših plasteh priÄajo odtisi nosilnih tramov lesenih stavb, ostanki lonÄarskih in metalurških peÄi ter odpad in jalovina iz njih.
Izjemo predstavlja predel z vodno aktivnimi kotanjami nedaleÄ od levega brega Savinje, ki so ga keltizirani staroselci izbrali za kultno mesto. V sveti tolmun - gre za eno najpomembnejših odkritij povojne arheologije v Celju - so lokalni prebivalci odlagali daritve še pred prihodom Rimljanov. Vloga posveÄenega prostora se je ohranjala še slabo stoletje pod rimsko oblastjo, svetišÄe pa je postopoma spreminjalo svojo podobo. Leseno plošÄad ob svetem tolmunu, poglobljenem v glini, je za Äasa cesarja Tiberija (14-37) nadomestil tempelj galorimskega tipa z obhodnim stebrišÄem. Cella (notranji, osrednji del objekta) je v celoti zaobjela nekdanji daritveni bazen. Ob dvigu hodnega nivoja je bil sveti tolmun zasut, kar kaže na spremembo izvajanja obredja. Pretežno leseno stavbo starejšega svetišÄa je v drugi polovici 1. st. zamenjal zidan tempelj galorimskega, postavljen nekoliko južneje, na samem nabrežju. Zaradi izjemnosti in dobre ohranjenosti ostalin, smo le-tega po zakljuÄku raziskav prestavili iz gradbene jame na nadomestno lokacijo.
Pestra dinamika gradbenih aktivnosti izven posveÄenega prostora v 1. st. se kaže v številnih nasutjih in veÄkratnem dvigu hodnih površin, ki jim z debelimi nasutji sledi tudi nivo cestišÄa. Opazna je tudi sprememba v tehniki gradnje. Prvotne, v celoti lesene objekte so nadomestile stavbe z zidanimi temelji in leseno nadgradnjo, oziroma lesene stavbe na kamnitih blokih. Ohranila se je usmeritev objektov, prilagojena poteku cestišÄa, ki v južnem delu raziskane površine zalomi, tako, da stavbe niso postavljene v ortogonalnem rastru. Za razliko od zaÄetnega, izrazito obrtniškega znaÄaja tega dela mesta, so depoziti mlajših stavbnih faz vsebovali raznoliko materalno zapušÄino, ki dopušÄa veÄ možnih razlag namembnosti objektov. Izstopajo ostaline zgradbe s skrajnega juga najdišÄa, ki ima tloris podoben sosednjim stavbam, postavljena pa je na skrajni rob naseljene terase. Gre za grobno parcelo z vhodom z zahoda (s ceste) in dvema zidanima grobnicama. V eni smo odkrili izjemno reprezentanÄen steklen in keramiÄen servis iz prve polovice 1. st.
Ob koncu 1. st. je bil ob cesti južno od reke zgrajen veÄji stavbni sklop z radialno razporeditvijo prostorov. SoÄasno se severno od nekdanjega posveÄenega prostora razvija kvalitetno grajen stanovanjski kompleks s talnim ogrevanjem, ki je zajel tudi del areala nekdanjega svetišÄa. Glede na to, da gre za Äas, ko se v jedru mesta odvijajo pomembni urbanistiÄni posegi (širitev mesta v ortogonalni mreži, gradnja forumskega kompleksa), je oÄitno severnemu delu naselbine pripadla nova vloga.
Izrazit upad koliÄine in kvalitete najdb kaže na popolno prenehanje naselitve v Äasu po sredini 2. st.. Najdbe izkazujejo ponoven dvig aktivnosti šele po polovici 3. st., ko prostor dobi pokopališÄni znaÄaj. Na dotlej najveÄjem odkritem celejansko grobišÄe smo izkopali 57 poznorimskih skeletnih grobov iz Äasa med sredino 3. in zaÄetkom 5. stoletja. Grobovi so vsebovali za ta Äas obiÄajne kovinske, steklene in keramiÄne pridatke.
Sledov izrabe prostora iz dolgega obdobja med zatonom rimskega cesarstva in zaÄetki industrializacije Gaberij ob koncu 19. st. v plasteh skoraj ni bilo opaziti. Izjemo predstavlja veÄ faz severne mestne vpadnice, zaÄenši z najstarejšo, ki jo s spremnimi najdbami žal ni bilo moÄ datirati. Nasledila jo je kvalitetno grajena avstrijska komercialna cesta Dunaj - Trst, dokonÄana leta 1728, z veÄjim popravilom ob izgradnji savinjske železnice leta 1891.
Ekipa je bila zaradi obsega izkopavanj veÄkrat tudi veÄ kot stoÄlanska in je na tem mestu poimensko ne navajamo (veÄina sodelavcev je navedenih v poroÄilu).
Matjaž Novšak
