Raziskave so pokazale, da je bilo pobočje nad samostanom v prazgodovinskem in antičnem času terasirano. Na terasah so stali leseni in delno zidani objekti, ki jih je moč natančneje datirati v čas 1. stoletja p.n.š in v čas 1. stol. n.š.. Drobne najdbe pričajo o tem, da so bila tu bivališÄa premožnejšega sloja prebivalstva. Slednji so bili že zelo zgodaj - v času, ko se rimski imperij šele širi v te kraje - močno pod vplivom rimske kulture. Prevzeli so namreč rimske prehranjevalne navade. Za pitje in serviranje hrane so uporabljali fino posodje, ki je bilo v pretežni meri uvoženo iz Italije. Grobo, kuhinjsko posodje pa je bilo izdelano v domači - keltski - lončarski tradiciji.

NajdišÄe Breg vsebuje najzgodnejše dokaze rimske prisotnosti ne samo v Celju samem, temveč tudi na širšem področju. ÄŒasovno ga lahko primerjamo le z nekaterimi mesti (Emona, Teurnija, Štalenski vrh). Breg je ena redkih lokacij, kjer je izpričan prvi stik staroselcev z rimskim prebivalstvom in ima kot tako ima še posebno vrednost za spoznavanje začetkov rimske dobe pri nas. Zato uničenje dela tako pomembnega najdišÄa predstavlja veliko izgubo za stroko in spoznavanje preteklosti na sploh. 

 

Ana Plestenjak