Na notrajni strani obzidja se je ohranilo debelo nasutje, ki ga v pretežni meri sestavljajo tropine in apnenčasti lomljenci. Nasutje je delno služilo utrditvi področja za obzidjem, hkrati pa tudi izsuševanju predela tik ob obali. Na vrh tropin je bil položen preplet iz trtinih vej ter manjših tramov. V to nasutje je bil zabit tudi leseni piloti, ki predstavljajo nosilce za leseni obhodni hodnik, ki je potekal po notranji strani obzidja. Zid je bil kasneje dodatno utrjen še s kamnitimi kontraforji, ki so ublažili občasen pritisk morske vode na obzidje. 

Kasneje je bil na to nasutje postavljen obrambni stolp, ki je lepo viden na Finovi upodobitvi mesta iz l. 1619. Od njega sta se ohranila dva zidova. 

Stolp je bil kasneje porušen. Predel je bil nasut z več različnimi nasutji. V nekem trenutku, so se na to področje razširili samostanski objekti. Postavljen je bil masiven zid, ki teče pravokotno na obzidje in je verjetno predstavljal mejo nekdanjega samostanskega kompleksa. Na obeh straneh zidu so bili postavljeni leseni objekti, ki so se naslonili na zid. Objekti so zgoreli v požaru. Nadomestili so jih kamniti objekti postavljeni na istem mestu. 

Po njihovi opustitvi je bilo to področje namenjeno samostanskemu vrtu in ni bilo pozidano. V 19. stoletju je bil tu zgrajen objekt s polkrožnim - apsidalnim zaključkom. Morda gre za kakšno kapelo, ki pa ni ohranjena na nobenem od mestnih zemljevidov. 

Kasneje je bilo območje pozidano z več manjšimi prostori, ki so v zadnji fazi uporabi predela služili infrastrukturnim potrebam nekdanjih zaporov. 

 

Ana Plestenjak