Na lokaciji Koper-Belveder, ki je znotraj spomeniÅ¡ko varovanega mestnega obmoÄja, so v juliju leta 2000 potekala nenadzorovana gradbena dela. Izvajalec je v pasu 80-ih metrov po odstranitvi tlaka strojno odstranil betonski podporni zid, ki je ponekod slonel na srednjeveÅ¡kem obzidju.
S strojnimi deli je le tega v celoti odstranil, tako, da so bile ohranjene le še spodnje lege kamnitega obzidja. Preden je konzervatorjem uspelo prepreÄiti nadaljnje uniÄevanje obzidja je izvajalec položil kanalizacijsko cev v liniji nekdanjega obzidja, severno od nje pa temeljni betonski zid z odklonom proti severu od linije nekdanjega obzidja. Po naroÄilu odgovornih konzervatorjev smo si lokacijo ogledali in stanje dokumentirali in se dogovorili glede valorizacije in konzervacije spomenika. Primarna naloga v pripravljalni fazi je bilo dokumentiranje zateženega stanja. Pri izvedbi izkopavanj smo na vsaki strani zidu zastavili testno sondo, obe v predelu, kjer se po odstranitvi betonskega podpornega zidu pokazala cezura v obzidju, ki je loÄevala dve gradbeni fazi.
Sonda znotraj obzidja je segla v globino samo do 80 cm, zaradi statike. Sonda 2 na zunanji strani obzidja do globine 3,5 m. Zaradi varnosti je bila samo v enem delu poglobljena do ?elene globine, kjer se zid naslanja na geološko osnovo.
Poleg izkopavanja so bili oÄišÄeni ostanki obzidja v celotnem obsegu, na primernih mestih pobrani vzorci malte ter ustrezno fotogrametriÄno dokumentirani. Južno od obzidja pod cestišÄem so tla preverjena z georadarskimi meritvami.
Glavni predmet arheoloških raziskav je srednjeveško obzidje, ki je varovalo mesto. Njegov obstoj se predvideva v predbenešanskem Äasu v 13. stoletju, v obdobju koprske podrejenosti beneški republiki v 14. stoletju, ter naknadna popravila v 15. stoletju in tudi kasneje.
Obzidje je konstantne širine 1 m. V predelu sonde 1 je ohranjeno do višine 3 m. Razširjene so tri spodnje lege, ki predstavljajo temelj. Obe frontni liniji so lepo zloženi, notranjost pa zametana in zalita z apneno malto. Kamni lomljenci v fronti so obdelani. Obzidje je zgrajeno na robu otoške matiÄne laporne osnove. Cezura med dvema razliÄnima stiloma gradnje, kot tudi odklonom v nagibu, jasno kažeta dve gradbeni fazi.
Med najdbami izkopanimi na zunanji strani obzidja prevladuje lonÄenina, poleg tega so številne živalske kosti in školjke. Posebej pa izstopata dva umetelna izdelka iz slonove kosti (roÄaj in obesek).
SreÄko Firšt