Večina rezidencialnega poslopja na jugu je bila žal popolnoma uničena pri gradnji tovarne Iplas v 60-tih letih 20. stoletja. Na drugih območjih so bile arheološke plasti zaradi intenzivne kmetijske obdelave in izdelave teras v novem veku različno ohranjene. Ponekod so bile uničene skoraj do matične osnove, drugje, predvsem na notranji strani zidov za terase, pa so se dokaj dobro ohranile. V zahodnem delu kompleksa je bil odkrit termalni del, ohranjen le v temeljih pod nivojem hodne površine. 

Raziskana je bila tudi večina gospodarskega dela vile na severu, ki obsega večji skladiščni prostor z notranjim stebriščem in sklop manjših prostorov v treh terasah/hodnih nivojih, kjer so potekale gospodarske aktivnosti. V njih je bil odkrit bazen za zbiranje vinskega mošta (lacus), tlakovan z opekami v vzorcu oblike ribje kosti (opus spicatum). Pridelavo vina in oljčnega olja potrjujeta že najdbe kamnitega elementa za stebre stiskalnice in odlomek mlina za oljke. V dolgem obdobju uporabe so poslopja preuredili z dograjevanjem novih prostorov in prezidavanjem starih. Skladišče je bilo v pozni antiki pregrajeno na več manjših prostorov. V enem sta bila nato zgrajena kamnito ognjišče in krušna peč.

Nekoliko dvignjena lega stavbe na vznožju hriba je nudila panoramski razgled na celoten Koprski zaliv z gričem Sermin v ospredju in predvsem na rodovitno ravnico doline Rižane, kjer so verjetno potekale najpomembnejše gospodarske aktivnosti posestva.

Vila je ležala sorazmerno blizu mesta Tergeste/Trst (8 km), s katerim je imela odlično prometno povezavo. Glavna istrska prometnica - javna cesta med Tergestom in Polo, imenovana Via Flavia, je namreč potekala pod vznožjem griča, kjer je prekoračila reko Rižano - antični Formio. Natančen potek ceste na območju Rižanske ravnice pod Školaricami je bil potrjen z izkopavanji pozimi 2002/2003 (glej projekt KRIŽIŠČE). Dobro povezavo z mestom Tergeste pa je nudila tudi bližina morja in domnevno pristanišče v bližnjem Serminu. 

 

Tina Žerjal