Na 1.972 m2 zahodnega dela platoja s toponimom Šantoma/Šentoma/Sv. Tomaž smo z izkopavanji odkrili najdbe iz bronaste in železne dobe, ruševine rimske vile rustike, zgodnjesrednjeveško grobišče ter raziskali še deloma ohranjeno ruševino podeželskega dvorca družine grofov Gravisi.

Od januarja do aprila 2018 so potekala arheološka izkopavanja na parc. št. 4432/2, k. o. Bertoki. s površino 1.972 m2. Izkopno površino smo razdelili na južni del z ruševinami vile Gravisi (sektor 1) in travnik (sektor 2), severno od škarpe, s katero je bilo funkcionalno zemljišče dvorca ločeno od parka. Izkazalo se je, da je bil prav ob gradnji dvorca plato umetno izravnan. Od najvišje kote flišne podlage, ki je ravno v sredini vzdolžne osi, se namreč nivo fliša na tridesetmeterskih razdaljah zniža tako proti severu kot proti jugu za več kot 2,5 metra. Glede na debeline izravnav je nihala tudi prisotnost arheoloških struktur in plasti. V nekoč višjem osrednjem delu je v 25 m širokem pasu skoraj popolnoma odstranjen arheološki zapis. Na obeh brežinah so se ohranili temelji, tudi nadzidave in celo tlaki rimskih stavb. Tudi stavba Gravisijevih je bila postavljena na rimsko ruševino.
Raziskave so odkrile skromne prazgodovinske ostanke, ki kažejo na to, da je bil greben poseljen v bronasti in železni dobi. Najstarejše črepinje se datirajo med neolitikom/eneolitikom in koncem zgodnje bronate dobe, večina v srednjo in mlajšo bronasto dobo ter železno dobo. Glede na precej številne prazgodovinske črepinje v predrimskih plasteh lahko sklepamo, da je bil plato med drugo polovico 2. in prvo polovico 1. tisočletja pr. n. št. večkrat ali pa kar kontinuirano poseljen. Na vrhu grebena verjetno stalo prazgodovinsko gradišče - kaštelir. Izmed skoraj 1.400 odlomkov prazgodovinske lončenine je 97 opredeljivih fragmentov predstavljenih v katalogu. Stratigrafski podatki za najstarejšo fazo poselitve pa so zabrisani predvsem z gradbenimi posegi iz rimskih časov.
Najbolje je bila ohranjena impozantna arhitektura rimske vile rustike, ki je bila na vrhu grebena v več nivojih zgrajena konec 1. st. pr. n. št. Po opustitvi so bila najvišja nadstropja rezidence zradirana, ohranili so se le kletni prostori in med njimi odlično ohranjena klet s tlakom v opus spicatum. V severni in južni brežini so se ohranili zidovi, ki ponekod segajo čez dva metra višine. V osrednem delu, v širini 15 metrskega pasu je niz zidov prekinjen zaradi zgoraj omenjene izravnave iz časov gradnje dvorca grofov Gravisi. Znotraj raziskanega območja smo tri prostore izkopali v celoti, devet pa le v manjšem delu.
Po orientaciji zidov, ki sledi isti usmeritvi (za 27˚ odstopa od osi S-J), lahko sklepamo, da gre za enovit arhitekturni kompleks. Rimljani so pri gradnji vile izvedli velik gradbeni poseg. Po vzoru vrhunske italske arhitekture so razkošno poslopje umestili na vrh grebena, verjetno na njegov zahodni del, kjer so se nekoliko izognili močni burji. Pri gradnji so splanirali vrhnji del grebena in ob tem močno poškodovali prazgodovinski substrat. Vprašanje je, ali so pri tem narili prazgodovinski material na pobočje, tako da so nastale plasti s prazgodovinsko keramiko na severnem pobočju.
Naša izkopavanja so zajela le manjši del arhitekturnega kompleksa, na zahodnem delu vrha grebena. Poslopje je moralo imeti več nadstropij, gornje bivalno nadstropje je prekrivalo celoten vrh grebena. V pobočja okoli izravnanega platoja so izkopali velike površine za izgradnjo nižjih kletnih prostorov. Le-ta so obdajala vrh vsaj iz treh strani in podpirala gornje (bivalno) nadstropje ali razsežno teraso (prim. Settefinestre, Villa Magna, Val Catena in druge). Ker so bile te raziskave omejene le na eno parcelo na skrajnem zahodnem delu najvišje novoveške terase, lahko domnevamo, da je pod vrhom terase ali bolje na njenih robovih ob škarpah nedvomno ohranjeno nadaljevanje poslopja. Ostanki arhitekture pa se vlečejo tudi na spodnjih terasah Šentomaja, kar je razvidno iz različnih topografskih ogledov in arheoloških raziskav na pobočjih (Labud 1995; Žerjal 2022).
Med izkopavanji smo tako odkrili nekaj nepovezanih sklopov arhitekture. Kaže se, da se je gradnja poslopja prilagodila terenu in samemu reliefu. Vrhnje nadstropje je bilo na zahodnem delu grebena razširjeno s prostori na treh straneh pobočij.
Na severnem delu parcele, v sektorju 2 smo izkopali vsaj 7 prostorov: osrednji kletni prostor – prostor 1 s tlakom opus spicatum, prehodne prostore 3a in 3b z zemljeno hodno površino, zunanji zahodni (pred)prostor in prostore 2, 4, 5, kjer se tlaki niso ohranili. Prostor 6 je le nakazan z vhodom. Raztezajo se na raziskani površini ok. 333 m2.
Na zahodni strani parcele je ostal neizkopan prostor 7 v trikotniku ob pisarniških kontejnerjih (38 m2). Posegli smo le do intaktne rimske ruševine, ki smo jo prebili v sondi 1017. Na notranji strani se v flišu čuti dva jarka, ki oklepata prostor 8.
Ostanke gornjega nadstropja v osrednjem delu grebena lahko le čutimo v nadaljevanju nekaterih zidov proti vrhu pobočja (npr. SE 2103) in ostankih gradiva v intaktnih ruševinah v kletni prostorih na pobočju (ostanki stebrov, kamnitih elementov, kosi obarvanega in slikanega stenskega in stropnega ometa, kosi maltnih tlakov, opečnate in kamnite mozaične kocke ter kosi črno-belih mozaikov). Žal so gornji del poslopja zradirali med novoveško gradnjo podeželskega dvorca grofov Gravisi in parka z vrtom. Ruševinske elemente gornjega nadstropja pa ob tem porinili v spodnje prostore in jih tako zasuli in dvignili površino za park in sam dvorec. Vmesni osrednji del se razteza na površini 714 m2.
Na južnem delu parcele v sektorju 1 sta odkrita dva sklopa rimske arhitekture. Pod zahodnim delom dvorca Gravisijev so se ohranili zidovi sklopa C z dvemi do tremi prostori (prostori 1C, 2C, 3C; površina slabih 30 m2). Ohranjeni estrih je najvišje in tako edini ohranjen tlak gornjega nadstropja na vrhu grebena.
Pod vzhodnim delom Gravisijevega dvorca sta bila globoko pokopana dva kletna prostora sklopa K (prostora K1 in K2; površina ok. 40 m2). Razdalja med sklopoma C in K je 5,25 m.
Usmeritev zidov je po celem izkopnem polju enaka, azimut je pribl. 27° za vzdolžne zidove v smeri SV-JZ in 207° za prečne zidove v smeri SZ-JV. Verjetno je odvisna od prvotne usmeritve grebena ali boljšega izkoristka osončenosti, morda zavetja pred burjo. Primerjava dolžin v rimskih merah daje prednost uporabi rimskega čevlja – pes (0,296 m). Zdi se, da so v kasnejših stoletjih le za malo spreminjali tloris prostorov.
Z žigi na opekah in lončenino je gradnja vile datirana v zgodnjecesarsko obdobje, natančneje v avgustejski čas na konec 1. st. pr. n. št. Najdbe iz ruševin pa datirajo uporabo vile skozi več stoletij vse do pozne antike. Rimska arhitektura je bila verjetno zapuščena konec 4. stoletja ali prvi polovici 5. stoletja.
Rimske ruševine so v kasnejših stoletjih, v zgodnjem srednjem veku uporabili kot grobišče. Na najvišjem delu terena smo izkopali šest grobov brez pridatkov. Okostja so bila usmerjena s pogledom proti vzhodu. Dva radiokarbonska datuma datirata grobišče v 8. in 9. stoletje n. št., torej v čas frankovskega pritiska na bizantinski del severne Istre in naseljevanja Slovanov v priobalni pas. Grobovi so bili vkopani v ruševino rimskega poslopja, morda so enega od prostorov vile preuredili v stavbo sakralnega značaja. Notranjost je bila tlakovana z estrihom. Žal je bil južni del tega objekta, vključno z grobiščem, povsem uničen ob gradnji vile Gravisi. Tako nedvoumna interpretacija rabe stavbe v tem času ni mogoča. Domnevamo, da so bili pokojniki pokopani v bližini cerkvice Sv. Tomaža kakor priča toponim.
V novem veku so s postavitvijo podeželskega dvorca plemiške družine Gravisi in parka ob njem izbrisali ruševine rimske vile na vrhu grebena. Stavba pa je bila postavljena neposredno nad srednjeveškimi grobovi in rimskimi tlaki (Novšak et al. 2020). Izgradnja in uporaba podeželskega dvorca predstavlja najmlajšo arheološko fazo obravnavanih raziskav.


Več: https://ised.gov.si/api/javna/neavtoriziran/arheo/prvo_porocilo/files/28888/download