Arheološka izkopavanja so zaradi predvidene novogradnje za potrebe Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig med junijem in oktobrom 2020 ter junijem in oktobrom 2021 potekala na površini ca 8.800m2. Raziskave je izvajal Arheološki konzorcij za Ig (ARKOIG) v sestavi arheoloških ustanov Arhej d.o.o., PJP d.o.o., Zavod Skupina Stik in Inštitut za Arheologijo pri ZRC SAZU ter podizvajalec za logistiko in strojna dela Er-Tac d.o.o..

Izsledki raziskav kažejo, da je bilo v starejšem halštatskem obdobju (8. st.pr. n. št.) na jugozahodnem delu gradišča, tik nad prelomom prve terase v strmo brežino, zgrajeno 2,20 m široko kamnito obzidje I. V raziskanem delu smo ga sledili v
dolžini 110-ih metrov. Ohranjeni sta bili obe lici iz večjih neobdelanih apnenčevih lomljencev, notranjost pa je bila zametana s kamnitim drobirjem. Z zunanje strani je obzidje podpiral glinen nasip. Z notranje strani smo ob obzidju sledili 2,2 metra širok oskrbni pas oz. pot 1, v več plasteh zasut s peščenimi nasutji. Za njim so bile na območju celotne prve terase odkrite številne jame različnih dimenzij in namembnosti (shrambne in odpadne jame ter manjše jame/stojke). Odkriti pa so bili tudi ostanki ognjišč in kurišč, ki skupaj s stojkami nakazujejo, da so bili nekateri predeli vsaj delno nadkriti z lesenim nadstreškom. Glede na odkrite ostaline se zdi, da je bilo območje spodnje terase v času 1. tis. pr. n. št. namenjeno gospodarski oskrbi gradišča, katerega bivanjski del je bil pomaknjen na terasasti del proti vrhu Pungrta.
V času mlajšega halštatskega obdobja (6. st. pr. n. št.) je bilo nad obzidjem I zgrajeno še mogočnejšo obzidje II, ki je v širino merilo 3,3 m. Kamenje je bilo nekoliko manjše kot pri starejšem. Za notranje lice so bili izbrani skoraj pravokotni kamni.
Tudi kamni v notranjost niso odstopali po velikosti tako izrazito kot pri starejši fazi obzidja. Oskrbni pas oz. pot 1, širok nekaj več kot 2 metra so večkrat nasuli s peščenimi nasutji. Vzporedno z obzidjem so se nizale stavbe približno enako velikih tlorisov (6 x 10 m) z vmesnimi enakomernimi prehodi. Na celotnem raziskanem območju smo ugotovili tlorise 51 stavb, na območju prve terase pa 14. Pri slednjih so bili odkriti temelji zloženi iz večjih kamnitih blokov, na katerih so nekoč stale lesene brunarice.
Razporeditev stavb nakazuje na plansko načrtovano prostorsko ureditev, s katero so objekte razporedili paralelno z obzidjem, vmesne hodne površine enakomernih širin pa tlakovali s kamnitim drobirjem in peskom. Tako smo prepoznali do 1 m široke ulice s
funkcijo komunikacije, predvsem pa odvajanja meteornih voda s streh. Če je bilo na začetku starejše železne dobe območje spodnje terase namenjeno gospodarskim dejavnostim, pa je bilo le-to v času 6. in 5. st. pr. n. št. nedvomno namenjeno tako bivanju kot tudi gospodarskim dejavnostim. To bi nakazovalo na širjenje populacije oz. nov dotok ljudi, ter širjenje poselitvene površine, ki bi se v tem času lahko razprostirala na celotnih 10 hektarih obzidanega gradišča.
Nad prvo teraso, kjer se teren vzpenja do najvišje točke gradišča (druga, tretja in četrta terasa), smo odkrili manjše terase. Območje druge, tretje in četrte terase je bil predmet arheoloških raziskav izvedenih v letu 2021. Slednje kažejo, da je bilo to območje, prepleteno z mrežo poti, med katerimi so stale stavbe. Glavno vlogo komunikacije znotraj naselbine je tvorila v skalno osnovo vkopana kamnita pot, ki se je razprostirala od glavnega vhoda v naselbino proti vrhu oz. akropoli. Usmerjena je bila v smeri sever-jug. Sledili smo ji v dolžini 80 m. Njena širina je znašala 3 m. Na območju prehodov teras (prehod med prvo in drugo,
drugo in tretjo ter tretjo in četrto teraso) so pravokotno na glavno pot, v smeri vzhod – zahod, potekale tri kamnite poti široke do 3,5 m. Med njimi so se razprostirale večje v skalo vklesane pravokotne stavbe, ki so skupaj s potmi tvorile pravilen raster mlajše železnodobne, kot tudi zgodnje rimskodobne naselbine. Pod njimi so bile odkrite ostaline (predvsem večje jame), ki nakazujejo, da je bilo območje poseljeno tudi v starejšem in mlajšem halštatskem obdobju. Slednje so bile močno poškodovane pri gradnji/obnovi mlajših mlajše železnodobnih ter rimskodobnih struktur (od 2. st. pr. n. št. do 2. st. n. št.).
Razporeditev stavb nakazuje na plansko načrtovano prostorsko ureditev, s katero so objekte razporedili paralelno s potmi. Tako smo prepoznali do 10 m dolge ter do 5 m široke stavbe. Slednje so bile postavljene na preoblikovano skalno osnovo.

VEČ: https://ised.gov.si/api/javna/neavtoriziran/arheo/koncno_porocilo/files/61369/download