Na območju OPPN Graben 2, so na zemljiščih s parc. št. 217/5, 216/4, 216/1, vse k.o.1482 – Ragovo med majem in julijem 2022 potekale arheološke raziskave pred morebitno pozidavo prostora. Raziskave je izvedlo podjetje Arhej d. o. o. pod vodstvom Iris Bekljanov Zidanšek in Ane Plestenjak. Strokovni nadzor sta izvajala Tina Britovšek, univ. dipl. arheol., višja konservatorka na ZVKDS OE Novo mesto in mag. Uroš Bavec, univ. dipl. arheol., konservatorski svetnik na ZVKDS OE Novo mesto. Skupno je bilo raziskanih 6639 m2, pri čemer so globine posegov znašale med 0,7 in 4,9 m.

Izsledki raziskav so močno pripomogli k poznavanju preteklega dogajanja v tem prostoru. Najpomembnejše odkrije je zagotovo odkritje neolitskih ostalin. Na dnu dveh od štirih najdenih vrtač (vrtača 2 in 3) smo našli večje odlomke keramičnih loncev in skled. Večinoma so izdelani iz iz drobnozrnate mase s hrapavo površino. Nekateri odlomki so okrašeni s plitvimi žlebovi in odtisi nohtov. Nekaj odlomkov pa je izdelano iz finozrnate mase. Imajo gladko površino z rdečim premazom. Poleg tega je najdena tudi zajemalka s tulastim držajem. Gre za zbir gradiva, ki ga glede na analogije iz najdišč Čatež - Srednje polje, Col 1 pri Podgračenem, Ajdovska jama pri Nemski vasi, Gradec pri Mirni, Drulovka, Kamnik-Mali grad, Dragomelj in Resnikov prekop lahko datiramo v mlajši neolitik (dat. 4800-4500 pr. n. št) in je tipična za t. i. Savsko skupino lengyelske kulture.

Glede na velikost in dobro ohranjenost odlomkov lahko rečemo, da so ležali v primarni legi, torej so jih ljudje tam namerno odložili. To je povsem drugače, kot lahko rečemo za odlomke, ki smo jih pripisali bronasti dobi. V naslednjih tisočletjih so se vrtače postopoma zasipavale. To je delno posledica naravnih, delno pa tudi antropogenih dejavnikov (izsekavanje širšega območja). V sedimentih, ki so zapolnili štiri vrtače se pojavljajo posamezni manjši in močno abradirani odlomki lončenine. Časovno jih lahko umeščamo v bronasto dobo. Zaradi slabe ohranjenosti natančnejša datacija ni možna. Odlomki so ležali v sekundarni legi in so v vrtače prišli z erozijo, domnevno iz višjih delov okolice.

Vrtače so bile povsem zapolnjene že v srednjem in zagotovo v novem veku (17. in 18. stoletje), ko sledimo najintenzivnejši uporabi raziskovanega območja. V vrtačah 2, 3 in 4 so bili v humusnih površinah prepoznani odtisi manjših kolov. Čemu so služili ni jasno. Morda jih lahko povezujemo s kmetijsko izrabo. Zanimivo je, da so vezani izključno na vrtače.

Poleg tega so bili na severozahodnem delu izkopnega polja najdeni ostanki treh večjih objektov, zgrajenimi iz masivnih vertikalnih lesenih nosilcev, postavljenih v jame in obdanih s kamni. Domnevamo, da gre za ostanke kozolcev. Če to drži, gre za zelo dolge primere: kozolec 1 in 3 sta imela vsaj 22 oken, kozolec 2 pa 16. Časovna opredelitev je težka. Odlomki lončenine najdeni v zasutju ene od jam kozolca 2 izhajajo iz 17. oz. 18. stoletja. Ostala lončenina ni natančneje opredeljiva. Poleg tega na starih katastrih in načrtih ti kozolci niso zarisani. Stratigrafska slika pa pokaže, da vsaj kozolec 1 in 2 nista funkcionirala sočasno, saj se njuna tlorisa deloma prekrivata. Glede na konstrukcijo domnevamo, da je kozolec 2 starejši.

Tipološko je kozolce težko opredeliti. Ugotovili smo, da sta imela kozolec 1 in 2 na južni strani verjetno nižjo linijo stebrov. To kaže, da bi lahko šlo za tip enojnega kozolca s plaščem. Lahko pa bi šlo tudi za dvojni kozolec, a je slednje manj verjetno.

OBJAVA: https://ised.gov.si/api/javna/neavtoriziran/arheo/prvo_porocilo/files/43886/download