Domov razvoj kazalo kontakt

Velike Lašče - Ločica

Objavljeno: 12.07.2015

Na Laporju pri Velikih Laščah so potekala arheološka izkopavanja. Le-ta so odkrila mlajše novoveški kolovoz in ostanke objekta.

Na Laporju pri Velikih Laščah bo potekala gradnja novega območja proizvodnih dejavnosti. Ker bo gradnja posegla v Arheološko najdišče Ločica (EŠD 29234), so pred pričetkom potekala tudi arheološka izkopavanja. Prvo fazo arheoloških izkopavanja je v juniju 2015 opravila ekipa Arhej d. o. o..

Prva faza izkopavanj je obsegala 2500 m2 travnika na robu naselja Laporje, ob glavni cesti Turjak – Rašica. V južnem, vrhnjem in ravninskem delu območja je bil odkrit v geološke plasti nastal ugrez, po katerem je tekla cesta oz. kolovoz. O slednjem priča kamnito nasutje in kolesnici. Prvo najverjetneje predstavlja izravnavo oz. utrditev. Potrebno je bilo predvsem na mestih, kjer skalnata osnova prodira na površino kolovoza in s tem povzroča stopničasta in ostre prehode. Kolesnici po dnu ugreza sta nastali z dolgotrajno uporabo ceste. Na cesti odkrito keramično gradivo priča, da je bila le-ta gotovo v uporabi v zgodnjem novem veku, torej v 16. in 17. stoletju.

Po opustitvi ceste se je v kolesnicah nabral fin sediment, v katerem gre zaslediti tudi železne žeblje, nekoč verjetno sestavne dele vozov. Postopno je bil zapolnjen tudi celoten ugrez, sprva z naravno sedimentacijo oz. spiranjem zemljine, o čemer priča po steni ugreza ohranjena rdečkasta, preperelini matične osnove podobna plast, kasneje pa z antropogenim zasutjem. V obeh plasteh je bilo odkrito tudi keramično gradivo, ki govori o novoveškem času.

V severnem delu območja je bilo odkritih pet jam. Glede na njihovo krožno obliko, relativno majhen premer (med 0,3 in 0,45 m), večjo globino (med 0,45 in 0,7 m) ter ostanke oglja v polnilu predstavljajo jame za kole. Njihova prostorska razporeditev nakazuje na ostanke objekta. Objekt, usmerjen vzhod – zahod, je v dolžino meril 7,5 m v širino pa dobre 3 m. Zaradi pomanjkanja drugih najdb je objekt časovno nemogoče umestiti. Z gotovostjo lahko trdimo le, da v času nastanka Franciscejskega katastra (1823 – 1869) ni obstajal.